Vpliv odprtega koncepta pisarn na vodenje

Kakšen vpliv ima odprto delovno okolje na avtoriteto in vodenje? In kako se
socialno-demokratično model skupnosti prilagaja kapitalistični strukturi, kot je veliko podjetje?

V zadnjih 20 letih je vrsta velikih podjetij sprejela nekaj idej start-up scene, med katerimi so bolj egalitarno načrtovanje delovnih okolij in delovnih stilov, kjer so vodje obravnavani enako kot ostali zaposleni. To pomeni, da hierarhično načrtovanje prostora, v katerem so glavni vodje podjetja zaprti v svojih razkošnih pisarnah, izginja.

Korenine odprtega delovnega okolja, ki so sinonimi s start-upi, pravzaprav segajo v 50. leta prejšnjega stoletja, ko so Nemci predstavili idejo Bürolandschaft  (pisarniška pokrajina), ki je bila premik k odprtemu konceptu pisarniškega prostora.

Tudi korenine socialno-demokratičnega pristopa k delovnem okolju izvirajo v Skandinaviji, saj imajo močno zastopanostjo osebja in zaposleni imajo veliko besede pri oblikovanju delovnega okolja, pove, Philip Tidd, vodja svetovanja za Evropo pri podjetju Gensler.

”V 90. letih so bile skandinavske države zgodnje začetnice odprtih delovnih okolij in Velika Britanija je prevzela njihovo idejo ter vodila pot k novim načinom dela, ki bi naredili odprt koncept prostora bolj trendovski,” pove.

KORPORACIJSKO SODELOVANJE

Ni dvoma, da je veliko velikih podjetij sprejelo odprt koncept delovnega prostora, da bi izboljšali timsko delo in sodelovanje, pove Jeremy Myerson, direktor podjetja WORKTECH Academy. ”Realnost pa je taka, da če odprt načrt prostora ni zares dobro premišljen in nima dobre delitve različnih nalog in veliko izbire za posameznike, temu ni tako. Preprosto, slabo premišljeno, odprto delovno okolje z neštetimi delovnimi mizami ni dobro niti za komunikacijo niti za timsko delo.

Razlog, zakaj je tako veliko velikih podjetij hitelo s posnemanjem načrta delovnega prostora
start-up podjetji, je bila privlačnost sodelovalnih prostorov, pove gospod Myerson. ”To je bil nov tip pisarniške organizacije, ki jo je zaznamovala visoka stopnja postrežbe, in bila je bolj kot kakšen klub ali restavracija z medlo svetlobo, in ki je opremljena s prijetnim pohištvom.Velika podjetja želijo spodbujati inovativnost in se hkrati povezovati s start-upi. Podjetja si ogledujejo inkubatorje, saj želijo, da njihovi zaposleni izumljajo.”

Gospod Tidd trdi, da veliko podjetij poskuša posnemati dogajanje v manjših, start-up tehnoloških podjetjih. ”Seveda so želijo posnemati vidike bolj odprtih vodstvenih stilov, a še posebej pa želijo z odprtostjo načrtovanja prihraniti prostor.”

Navaja, da sta podjetji Microsoft in GSK primera velikih podjetij, ki so odprla svoja delovna okolja in sprejela bolj enakovredno hierarhijo. Pove tudi, da ti dve podjetji že dobri del zadnjega desetletja poskušata prilagoditi svoje delovno okolje.

”Podjetje GSK je vložilo veliko dela v silosov, ki so tradicionalno imeli svoj predpisan prostor glene na hierarhijo v pisarni. Pred desetletjem je Microsoft oglaševal slogan ”pridite k nam in dobite svojo pisarno”. Podali so se na dolgo pot, da bi spremenili svoj prostor v bolj mladostnega in privlačnega za mlajše ljudi. Sedaj imajo več prostorov in več projektnih ekip kot tudi eksperimentalne prostore za izdelovanje izdelkov.

Le velike organizacije z visoko stopnjo delitve nalog so tiste, ki so se premaknile iz hierarhičnega modela k modelu, ki temelji na skupnosti, trdi gospod Myerson. ”V teh prostorih lahko vidimo visoko delitev nalog in skupnost namena,” še doda.

Tradicionalna odprta okolja so dobra za sodelovanje, a lahko z odstranitvijo očitnih demarkacijskih črt, ki obstajajo v hierarhičnih organizacijah, predstavlja velik izziv za vodstvo.

NAČRT/DIZAJN PISARN

Gospod Myerson verjame, da obstajajo tri razločne faze organizacijskega oblikovanja: ukazovalna in nadzorna hierarhija, povečanje egalitarne delovne skupnosti in mreženje organizacij, ki je tako fizično kot digitalno.

Zadnja faza povzroča kravale v vodstvenemu stilu, saj imamo omrežje sodelavcev, zaposlenih, samostojnih podjetnikov in vedno bolj pretočno skupino sodelavcev, še doda Myerson. ”Kar je še posebej zastrašujoče za podjetja je hitrost, s katero omrežnih organizacije zahtevajo nove dizajne in nove odgovore kadrovskim oddelkom in tehnologiji. Ideja rankiranja in hierarhije se spreminja v mreženih organizacijah. Veliko pomembneje je zamegliti meje v organizaciji.”

Odprt delovni prostor do neke mere odraža enakopravno strukturo, pove gospod Tidd. ”Gre za spodbujanje ljudi, da pridejo iz svojih celic in zaprtih pisarn ter da postanejo bolj sodelovalni in transparenti,” še doda. ”Nedvomno je pozitivno vplival na pogled zaposlenih, da je vodilno osebje bolj odgovorno, ter spodbuja občutek odpiranja organizacije.

”A, kar se je zagotovo dogodilo v Veliki Britaniji, je to, na kar kaže tudi naša raziskava, da obstajajo v britanskem delovnem okolju tisti, ki imajo, in tisti, ki nimajo, tehtnica pa kaže v prid ljudem na vodilnih položajih.”

Prav zares je raziskava podjetja Gensler o britanskih delovnih okoljih, 2016 UK Workplace Survey, razkrila, da so predvsem ljudje na vodilnih ali managerskih pozicijah, tisti ki imajo več izbire in avtonomije pri izbiri delovnega okolja, ne le bolj produktivni ampak tudi bolj inovativni. Kljub temu pa so zaposleni, ki nimajo izbire in avtonomije ter so obsojeni na delovno mesto v osiromašenih pisarnah odprtega koncepta, tisti, ki najbolj trpijo.

A kakšen vpliv ima odprt koncept delovnega okolja na vodenje in avtoriteto vodij? Izbira odprtega delovnega okolja odstrani očitne dekoracijske črte, ki obstajajo v hierarhičnih organizacijah, pove Mark Swain, direktor partnerstev poslovne šole Henley Business School.

Ideja rankiranja in hierarhije spreminja mrežene organizacije

”Spoštovanje do nadrejenega je očitno, ko imamo fizično strukturo prostora, ki to prikazuje,” pove. ”Mislim, da odprte pisarne zameglijo ta pravila položajev. Če vstopite v podjetje, ki je odstranilo fizično strukturo čina, kot so zaprte pisarne, in morajo direktorji jesti v isti jedilnici kot ostali, potem v bolj ravni strukturi zmanjša status vodilnega položaja.”

”Prav tako ne želijo več vodstvenih vlog, saj vodje in managerji nimajo višjega statusa kot oni. Če v odprt pisarni opazite pod kakšnih stresom so vodje, ki ne merijo svoje moči, zakaj bi si to želeli?”

A v odprtih delovnih okoljih predsodki do ljudi na vodilnih položajih še vedno obstajajo, pove gospod Tidd. ”Še vedno je nevidna hierarhija, kjer se lahko vodje odločijo, kjer bodo delali.”

En pogled na vodenje, ki ga odprt koncept pisarn še okrepi, je vidnost glavnih vodij, trdi John Williams, direktor digitalnih strategij v podjetju ILM. ”Ključ do te vidljivosti je to, da generalni direktor dela na istem nadstropju kot zaposleni. Zaposleni tako čutijo, da je generalni direktor bolj dostopen, lahko z njim delijo svoje misli ter bolj učinkovito sodelujejo z vodstvom.

Kar je v bistvu socialno-demokratični model skupnostnega načrtovanja, lahko deluje za velika podjetja, a potrebno je imeti diskretno odprto delovno okolje, ki odraža veliko pestrost prostorov, in nedodelanega načrta odprtega prostora, pove gospod Tidd.

”Velika podjetja priznavajo, da je sprememba njihovega okolja v bolj sodelovalno in moderno okolje privlačnejša za naslednjo generacijo talentov, pove. ”Večina organizacij, s katerimi sodelujemo, je zelo zaskrbljenih zaradi omejitve talentov. Mladi želijo delati v prijateljskem in dinamičnem delovnem okolju.”

Veliko neusmiljenih kapitalističnih podjetji ima težave pri spremembi v bolj odprto, demokratično in zaupljivo kulturo, ki jo zahteva socialno-demokratični model skupnosti, zaključi gospod Myerson. ”Veliko bolj so zadovoljni z ukazovanjem in upravljanjem, nadzorom in kontrolo kot pa s pooblaščanjem ljudi, v kar je potrebno vložiti čas in trud ter zahteva nove prostore, sodelovalne tehnologije in načine obnašanja. A prej ali slej se bodo morali soočiti s tem izzivom.”

https://www.raconteur.net/business-innovation/the-impact-of-open-plan-offices-on-leadership

Karen Higginbottom