- Podjetje
- Proizvodi
- Pisarniško pohištvo
- Predelne stene
- Dizajnersko pohištvo
- Talne obloge
- Smart Solutions
- Akustične rešitve
- Home & Lounge pohištvo
- HoReCa
- Domača pisarna
- Storitve
- Reference
- Zaposlitev
- Inspiracija
- Kontakt
Skozi prejšnje desetletje sta se Indija in Kitajska razvili iz zunanjih podpornih izvajalk v vodilni globalni inovacijski središči. S hitrostjo in spretnostjo, kakršnih še nismo videli, sta razvili svoje sposobnosti in postali vodji inovacij.
V 12 mesecih do oktobra 2017 je Azija odprla svoja vrata 19 novim inovacijskim središčem – večmilijonskim centrom odličnosti, ki razvijajo novosti v industrijah. Skok je povečal delež kontinenta v svetovni zmožnosti mišljenja na 29 %, štiri točke pred Evropo in le nekaj korakov za Silicijsko dolino, ki se ponaša z 38 %. Medtem ko slednja ostaja največja svetovna inovativna destinacija, je od leta 2015 njen delež padel za 20 točk, azijski razvojni trgi pa postajajo vse bolj privlačni za tuje investitorje, ki želijo vlagati v inovacije.
Nikjer to ni bolj očitno kot v Indiji in na Kitajskem, kjer se organizacije razvijajo iz podpornih centrov v vodilne inovacijske centre, ki spreminjano način naše interakcije s tehnologijo. Podpirajo jih bolj zreli, napredni trgi, kot so Japonska, Južna Koreja, Avstralija in Singapur, neverjetna transformacija utira pot Aziji za prevzem naziva kot svetovno najbolj priljubljenega inovacijskega centra, ki trenutno pripada Silicijski dolini.
”Leta 2013 so naši raziskovalci zaznali prve potenciale Kitajske in Indije kot središča za ideje,” pojasni Elise Valoe, globalna raziskovalna managerka v podjetju Steelcase, kjer so nedavno končali enoletno poglobljeno študijo o inovacijah na Kitajskim in v Indiji, da bi bolje razumeli edinstvene izzive, ki čakajo organizacije, ki želijo ustvarjati. ”To je bil začetek edinstvene spremembe v njihovemu poslovanju. Kitajska je v preteklosti izdelovala dele in komponente za druga podjetja. Pred približno petimi leti so Kitajci spremenili svojo strategijo in postali bolj osredotočeni na izdelavo svojih lastnih izdelkov – z uporabo svojega znanja in proizvodnimi zmogljivostmi so postati vodilni sila na svetovnem tehnološkem trgu.”
Po poročanjih Svetovnega gospodarskega foruma je Kitajska v svetovnem merilu na drugem mestu glede na sredstva, ki jih nameni za raziskave in razvoj. Pred njo so le ZDA. Skupno prispeva
21 % svetovnega končnega zneska, kar je leta 2015 znašalo okoli 2 trilijona dolarjev. Med letoma 2010 in 2015 je njen vložek v raziskave in razvoj zrasel za 18 %, kar je štiri krat hitrejša rast kot jo ima ZDA. Svetovni gospodarski forum napoveduje, da hitra rast Kitajske pomeni, da bo zelo verjetno čez 5–10 let na prvem mestu.
Jasno je, da ima že sedaj močan vpliv. S 25 % rastjo v inovacijskih centrih, 47 % rastjo vlog za patente, 39 % delež podjetij na lestvici največjih podjetij na svetu Fortune 500 in 8 % porast v tujih investicijah v letu 2016 je več kot očitno, da se je inovacijska naglica eksponentno pospešila.
USTVARJANJE NOVE GENERACIJE DELOVNE SILE
Hiter premik iz procesno osnovanega h kreativnemu delu sta z investicijami močno podprle tudi Kitajska in Indijska vlada: razvoj novih spretnosti in ustvarjanje obstojnega inovacijskega ekosistema. Kitajska vlada spodbuja razvoj skozi ekonomske iniciative za središča, kot je Šenzen, kjer izdelke pošiljajo na trg s svetlobno hitrostjo. Kitajska sodeluje s privatnim sektorjem in finančno podpira štipendije, inovacijske forume in hackatone, s katerimi podpira šolski sistem. Kitajska ustvarja novo generacijo tehnologov hkrati pa prek teh inštitucij tudi usmerja pametne in talentirane mlade. Samo v letu 2018 Kitajska pričakuje, da bo diplomiralo 8,2 milijona študentov. To je kar desetkrat več kot leta 1997 in dvakrat več kot v ZDA. Indija pa je ubrala drugačno pot. Odločila se je, da k sodelovanju povabi mednarodna podjetja in jih poveže z lokalnimi inovatorji. Kakorkoli že vladi sta odločeni, da izboljšata kvaliteto in dostopnost visokošolskega izobraževanja, da bi zadostili množici talentov.
Danes ima Indija eno izmed najhitreje rastočih ekonomij na svetu in tu se nahaja tudi mesto Bangalore, ki je trenutno ocenjeno kot najbolj dinamično mesto na svetu, po ocenah Svetovnega gospodarskega foruma je prehitelo celo Silicijsko dolino. Sistem rastočih tehnoloških start-upov, ki so v zadnjih 3 letih pritegnili 20 bilijonov dolarjev, je tretji največji na svetu. Indija s svojimi 10.000 inženirskimi zavodi izobrazi več inženirjev kot Kitajska in ZDA skupaj ter vsako leto na trg dela pošlje 12 milijonov mladih ljudi. Veliko mladih inženirjev pa pomeni, da podjetja lažje najdejo zaposlene. Lansko leto je anketa, ki sta jo izvedla LinkedIn in Capegemini, pokazala, da je Indija največji vir digitalnih talentov na svetu. Rezultati študije so pokazali, da je kar 76 % državne delovne sile digitalno pismene.
”Spodbujanje agresivnega inovacijskega programa zahteva sovpad faktorjev,” pove Valoe. ”V Aziji lahko vidimo, da se pojavljajo zanimiva in živahna inovacijska središča ali omrežja, ki se nahajajo v geografskih regijah, kjer so se interesi vlade, lokalne kulture, privatnega sektorja, izobraževalnih inštitucij in rizičnih kapitalistov uskladili.
In multinacionalke so to opazile. Kar je bilo prej smatrano kot cenovno ugodno središče za zunanja podjetja z znanjem angleščine, so sedaj multinacionalke označile za ključni del njihovega inovacijskega programa. Leta 2016 je Apple odprl inovacijski center v Hyderabadu, namen katerega je pospeševanje razvoja zemljevidov z internetno osnovano kartografsko službo, ki je ustvarila do 4.000 novih delovnih mest. LinkedIn, Uber, Facebook in Google so sledili enakemu vzorcu. Googlov največji raziskovalno-razvojni center izven ZDA, ki ima 13.000 zaposlenih na 2 milijonih kvadratnih metrov prostora, se naj bi odprl v Hyderabadu naslednje leto.
Podobno se je tudi Kitajska čez noč razvila iz proizvodnega središča v tehnološkega velikana in je sedaj dom največjim svetovnim internetnim in tehnološkim podjetjem. ”Kitajske tovarne niso le v skladu s svetovnimi standardi, opazimo lahko tudi pojavljanje lokalnih junakov v bančništvu in tehnološki industriji, ki veliko vlagajo v tuje tehnološke strokovnjake in izkoriščajo državno proizvodnjo, s pomočjo katere premikajo trg s svetlobno hitrostjo, ustvarjajo izboljšane izdelke, ki lahko konkurirajo ali še pogosteje postavljajo standarde na svetovni lestvici,” pove Valoe.
Svetovni tehnološki prostor, v katerem so tradicionalno prevladovala ameriška podjetja, je danes bolj tekmovalen kot kadarkoli prej. Domačega konglomerata Tencenta je revija Fast Company, prvi naslov v Združenih državah Amerike za iskanje trendov s področja inovacij, nedavno razglasila za enega izmed najbolj inovativnih podjetij. Njegova aplikacija za pošiljanje sporočil, WeChat, ima več kot 980 milijonov uporabnikov. Medtem ko Tencent že išče nove inovacije, Facebook in Snapchat eksperimentirata z WeChat navdihnjenimi poslovnimi potezami in načini plačila. A Tencent je le vrh ledene gore. Trend je viden v širokem spektru različnih industrij.
Na primer DJI, svetovni proizvajalec dronov, ki ima sedež podjetja v Šenzenu. ”Ko smo poslali na tržišče model drona Mavic Pro, prvi zložljiv, kompakten dron, so naši inženirji takoj naslednji dan začeli skicirati in razmišljati, kako bi ga lahko prekosili,” pove Kevin On, direktor komunikacij v DJI. ”Konstantno se sprašujemo, kaj lahko naredimo drugače ali kako lahko razvijemo našo tehnologijo za prihodnje aplikacije. Kaj če bi z našo dron stabilicijsko tehnologijo naredili ročni gimbal? Zakaj ne bi omogočili ljudem, da nadzirajo svojega drona z gestami rok, s čimer bi bilo letenje zabavno in lahko?”
NAREDITE SPREMEMBO
Organizacije v indijskih in kitajskih inovacijskih središčih želijo pospešiti inovativni proces in optimizirati svoje poslovne modele. Inovativnost ali delo z bazami znanja že zahtevajo večji nivo kreativnosti in sodelovanja – stil dela, ki ga tu prej niso poznali. Delovna okolja so ustvarjena za podporo individualnem, procesnem delu in povečanju efektivnosti in produktivnosti.
Vaole pojasni, da se inovativnost razvije iz uspešnega timskega dela, za kar pa mora podjetje zaposlenim omogočiti več kreativne svobode in iti iz svoje cone udobja. ”Na Kitajskem, na primer, zelo hitro dostavljajo nove izdelke na prodajne police, kjer jih posvojijo tehnološko spretne stranke, zelo hitro pa sledi še izboljšana različica izdelka. Nivo dvoumnosti je navadno nizek in organizacije izbirajo hitro trženje in postopne ter ne uničljive inovacije. To je njihova tekmovalna prednost,” nadaljuje Valoe.
”Po drugi strani pa indijska podjetja dovoljujejo več dvoumnosti, spodbujajo svoje ekipe, da postanejo res kreativne, tvegajo in raziskujejo nove ideje. Večji nivo kreativnosti pomeni, da podjetje potrebuje več časa preden pošlje izdelek na trg, saj tak način dela zahteva več odločitev, a je bolj verjetno, da tak način dela vodi do nečesa novega”.
ŠEST PRISTOPOV K INOVATIVNOSTI
Raziskovalna ekipa podjetja Steelcase je predlagala šest pristopov k inovativnosti, ki jih lahko uporabijo organizacije v Indiji in na Kitajskem glede na njihov nivo demokratičnosti in udobnosti pri idejnem procesu. Na trgih, kot je indijski, so bolj odprti za nove ideje in njihovo izkoriščanje, inovacije so navadno decentralizirane, saj podjetja široko širijo svojo mrežo in sodelujejo z zunanjimi omrežji. Na Kitajskem pa so podjetja bolj previdna in držijo svojo inovacijsko ekipo bližje domu.
”Inovativnost se rodi iz uspešnega timskega dela in to zahteva, da imajo zaposleni več kreativne svobode in da je podjetje več tvega in se ne boji negotovosti.”
Elise Valoe, Steelcase, globalna vodja raziskav
Valoe pravi, da so interne ekipe, ki se ukvarjajo z inovacijami, ali kot jim bolj običajno rečemo misleči tanki, najverjetneje najboljši inovacijski model za podjetja z bolj konservativnim pristopom do inovacij. Ta podjetja bi mogoče celo identificirala individualne šampinjone inovacije, ki bi lahko preskusili ali uporabili svoje znanje v odprtem inovacijskem ali hackatonskem modelu, kjer skupina ljudi sodeluje, da v kratkem času dobijo ideje in rešijo probleme.
Podjetja z bolj decentraliziranim pristopom k inovacijam pa bi lahko premislila o vključitvi svetovalca, postavitvi satelitske inovacijske pisarne ali podružnice ali sodelovanju s drugo družbo ali inkubatorjem.
SPODBUJANJE KREATIVNEGA VEDENJA
Navadno traja več kot dve desetletji, da se na tem področju zgodijo bistvene spremembe. V Indiji in na Kitajskem pa je pogosto trajalo manj kot pet let. Medtem ko so nekatera podjetja privzela bolj dinamična in živahna delovna okolja, pa so raziskovalci podjetja Steelcase ugotovili, da veliko organizacij ni naredilo potrebnih sprememb v delovnem okolju in kulturi dela ter se mučijo. Pogosto ljudje delajo v tradicionalnih celicah in nimajo veliko dostopa do projektnih prostorov ali digitalnih in analognih orodij, ki jih potrebujejo, da bi delili vsebino za efektivno sodelovanje.
”Za kreativno delo potrebujemo precej drugačne modele vedenja kot za procesno delo ali delo usmerjeno v določeno nalogo, ki je tradicionalno prevladovalo v Indiji in na Kitajskem,” pojasni Valoe. ”Organizacije morajo spodbujati vedenje, ki je potrebno za nov način dela. Delovno okolje mora biti oblikovano za krepitev te spremembe. Za to pa je potrebna velika sprememba kulture.” Kevin On iz podjetja DIJ se s tem strinja. ”Okolje je velik del kulture. Mislim, da so v veliko pisarnah po svetu, še posebej v tehnoloških podjetjih in start-upih, porušili stene, zato da bi spodbujali komunikacijo,” pove On. ”Imamo odprt koncept pisarn z začasnimi mizami, stoječimi mizami in kavči. Imamo odprta vrata, kar nas povezuje in omogočajo boljše sodelovanje. Sodelovanje pospeši izmenjavo idej in inovativnost prihaja iz novih idej, novih perspektiv in novih načinov za opravljanje stvari.”
V veliko azijskih organizacijah hierarhija ovira inovativnost. ”Toge hierarhične strukture navadno ovirajo inovativnost,” pove Wu Liping, predsednik podjetja Joyea, ki proizvaja opremo za pakiranje. ”Podjetniške cilje lahko igra moči napačno usmeri. Zaupanje spodbuja iskrenost in komunikacijo, ki izboljša učinkovitost in nudi nove rešitve za naše stranke. Tudi enakost je pomembna. Mi spoštujemo, podpiramo in skrbimo za vsakega člana ekipe. Želimo, da se prav vsak počuti cenjenega. To ustvari pozitivno atmosfero, hkrati pa izboljša delo.”
OPREMLJANJE ZA INOVATIVNOST
Torej kako lahko organizacije ustvarijo ustrezne pogoje, da bo proces inoviranja cvetel? Med svojo raziskavo so raziskovalci iz podjetja Steelcase izluščili naslednje tri pogoje.
”To bo zaposlenim sporočilo, da se morajo prilagoditi novim načinom dela, in fizično delovno okolje boste morali prilagoditi, da bo podpiralo in odsevalo kulturo inovativnosti,” pove Valoe.
NOVA DELOVNA IZKUŠNJA
Inovativnost zahteva delovno okolje, kjer lahko ljudje gradijo močne povezave, razvijejo zaupanje in se učijo drug od drugega. ”V delovnem okolju bi moralo biti več prostorov, ki bi poskrbeli za različne potrebe inovacijskega procesa,” pove Valoe. ”Ljudje potrebujejo različne prostore za različno delo – prostore za sodelovanje, za individualno zbrano delo, pa tudi prostore, kjer se lahko sprostijo in se družijo s sodelavci. Ti prostori gojijo kulturo inovacij, ki vzpodbuja nove ideje in drugačne načine razmišljanja.”
Torej kako izgleda delovno okolje, ki temelji na kulturi inovacij? Podpira neprestano učenje, odprto komunikacijo, svobodno izražanje idej, transparentnost, enakost in opolnomočenje. Izgleda nekako tako:
Skupna učna izkušnja
Predstavljajte si, da delate na multidisciplinarnem timskem projektu. Namesto, da sedite za svojo mizo, se pridružite ekipi oblikovalcev, inženirjev in marketinških strokovnjakov v za to namenjenem prostoru. Tu je sodelovanje naravno in je oblikovano za gradnjo splošne baze znanja med člani ekipe. Mize se lahko premikajo in lahko jih postavimo, kot želimo – lahko jih združimo za skupinsko delo ali jih ločimo, ko želimo delati v zbranih, manjših skupinah. Prostor je tudi za svetovalce, ki se pridružijo projektu kot samostojni podjetniki. Pripomočki za digitalno in analogno komunikacijo omogočijo lahko in dostopno deljenje vsebin, tako da se lahko vsi učijo drug od drugega in delijo različne poglede različnih z disciplin in ozadij.
Tabla napredka ujame in vizualizira uspehe in neuspehe ekipe, – ki so tudi zelo cenjeni – saj hitro raziskujejo in testirajo ideje z dnevnimi in tedenskimi zastavljenimi cilji. Ko dosežejo mejnik, lahko združijo mize in imajo skupno kosilo ali ”veselo urico”, da skupaj proslavijo.
Pomembnost povratnih informacij
Veliki sestanki za predlaganje idej in debatiranje o pristopih so lahko zastrašujoči za introvertirane člane ekipe ali za tiste, ki potrebujejo nekaj časa, da premislijo, vsrkajo in filtrirajo informacije preden pridejo do zaključka. Ustvarite okolje, v katerem lahko vsi člani ekipe dajejo in prejemajo pomembne povratne informacije. Lahko dostopne in neformalne kavne mizice za majhno skupino, ki ima dva do štiri člane in spodbujajo ekipe, da se pogosteje povežejo. Te običajne priložnosti testirajo njihove ideje v majhnih skupinah, kar pospeši gradnjo medsebojnega zaupanja.
Poskusite s obdelovalnimi sestanki in tako spodbudite diskusijo. Medtem ko zaposleni dajejo povratne informacije zapišite njihove ideje na samolepilne lističe in jih nalepite po prostoru, tako da bo slišan glas vsakega člana. Fiksne ali mobilne pisalne površine in table lahko tu pomagajo. Neformalen prostor poleg večjega prostora za sestanke lahko prinese udoben prostor za bolj tihe člane ekipe, kjer lahko premišljujejo o idejah, o katerih so se pogovarjali na sestanku in vsak posebej dodajo svoje.
Ideje pripadajo ekipi
Včasih je način, kako predlagamo idejo pomemben prav toliko kot ideja sama. Deljenje in kritiziranje je pomemben način testiranja in razvijanja idej. Spodbujajte člane ekipe, naj se ne navežejo preveč na svoje delo, a naj se osredotočijo na pozitivne plati so-kreiranja. Razvijajte predstavitvene sposobnosti vseh članov ekipe s testiranjem ali manjšimi prestavitvami ekipe. Več manjših predstavitev dveh do štirih članov ekipe so manj strašljive za predstavljalce, ki niso tako samozavestni v formalnih okoljih. Naredite prostor za spontane predloge, tako da bo tako vedenje postalo nekaj vsakdanjega. Ideje se bodo razvile hitreje in vsi bodo bolj samozavestno predstavljali svoje delo.
Ko je čas, da neka zamisel zaživi, razdelite naloge med ekipo. Nekateri člani ekipe lahko začnejo razvijati prototip v določenem prostoru, medtem ko se lahko drugi povežejo s stranko ali
start-upom, da preverijo, ali je njihova zadnja zamisel odmevna.
USTVARITE KULTURO INOVACIJ
Da bodo lahko organizacije na Kitajskem in v Indiji ustvarile trajen premik v pristopu k inovacijam, bodo morale izločiti ovire in birokracijo med vodjami, ekipami in oddelki, da bodo informacije lahko prosto pretočne. Interesnim skupinam bodo morale dati svobodo in fizična orodja, ki jih potrebujejo za izražanje idej, in dati priložnost novim zamislim.
Sprememba fizičnega okolja spremeni vedenje, ki čez čas ustvari kulturo – kulturo inovacij.
