Kakšno delovno okolje privlači generacijo Z?

Delodajalci so se začeli zavedati milenijicev – sedaj pa prihaja nova generacija zaposlenih: generacija Z. Kako bo prihajajoča ”iGeneracija” vplivala na prihodnost dela? Predogled v to, kako bodo tisti, ki so rojeni med letoma 1995 in 2005, želeli doživeti delovno okolje, lahko najdemo v visokošolskem izobraževanju.

Prav tako, kot se za talentirane ljudi borijo v podjetniškem svetu, se tudi fakultete in univerze bojujejo med seboj, da bi dobile in obdržale najboljše študente. Blesteči katalogi, ki prikazujejo sanjske kampuse, ostajajo njihova glavna taktika. Kljub temu pa vodje visokošolskega izobraževanja ugotavljajo, da je bolj kot sama slika pomembna izkušnja.

Pred generacijo Z so še zadnja leta izobraževanja, zato jim želijo fakultete in univerze zagotoviti izkušnjo, ki bo navdihovala in podpirala njihov edinstven način učenja, saj kot sumijo mnogi, bo generacija Z zapisana v zgodovinske knjige delovnih prostorov.

Pravi digitalni staroselci vstopite

Milenijci so odrasli s tehnologijo, a generacija Z življenja brez tehnologije sploh ne pomni. So pravi digitalni staroselci, kar pomeni, da je povezanost nujna, a ne samoumevna.

So samostojni in podjetniški. Ker so odrasli v časih ekonomskih, socialnih in političnih nemirov, so manj idealistični in bolj pragmatični kot milenijci. Kljub temu pa prav tako pričakujejo določene dobrine, ki bi jih prejšnje generacije štele med privilegije.

In pripravljeni so delati sami, da si zagotovijo to, kar si želijo. Neka raziskava je pokazala, da je skoraj 70 % pripadnikov generacije Z samozaposlenih, – recimo učijo igrati klavir ali se ukvarjajo s spletno prodajo – le 12 % pa jih opravlja ”tradicionalna najstniška dela”, kot je strežba. Druga raziskava pa je pokazala, da 42 % današnjih najstnikov pričakuje, da bodo nekoč delali sami – veliko več danes, ko je samozaposlen eden izmed desetih ljudi.

Generacija Z je tudi najbolj raznolika generacija v zgodovini ZDA. Zanimajo jih okolijske težave, predvsem klimatske spremembe in tehnologija čiste energije.

Poleg teh značilnosti ima generacija Z tudi druge kvalitete, ki jih je težko prezreti: so na poti, da bodo do leta 2020 postali največja skupina potrošnikov, saj že zdaj upravljajo z bilijoni kupne moči.

Torej, kaj se dogaja na kampusih, kar lahko pomaga oblikovalcem delovnih prostorov prehiteti to naslednjo generacijo talentov?

Kako se lahko delovodje učijo od visokošolske izobrazbe.

Ste kdaj pogledali izven svoje vrste celic – na fakulteti? Verjetno ne. Veliko današnjih fakultetnih kampusov je modernih, dimničnih in nihče tega ne bi želel zamenjati za tradicionalne delovne prostore. In zakaj bi morali? Tu je 5 stvari, ki se jih lahko delovodje naučijo od svojih kolegov iz višješolskega izobraževanja.

Zagotovite jim dovolj prostora, da bodo srečni ali povedano drugače omogočite jim možnost izbire. Če tega še niste storili, takoj ukinite zastarele škatlaste celice in univerzalne pisarne. Novi diplomanti ne bodo prišli v pisarno, kjer morajo cel dan sedeti na istem mestu in ne bodo imeli navdiha, če vsak prostor izgleda popolnoma enako. Navajeni so na kampus, ki je poln interaktivnih, s tehnologijo polnih prostorov, med katerimi lahko izbirajo, in enako bodo zahtevali tudi v službi.

Ponovno si zamislite fizični prostor – prepleten s tehnologijo. Povezane, digitalne izkušnje postajajo srce modernih univerzitetnih kampusov. In to mora postati tudi srce delovnih prostorov, če bodo želeli zadovoljiti generacijo, ki je žejna tehnologije. Navsezadnje imajo povprečni 15- in 18-letniki vsaj sedem naprav z dostopom do interneta in skoraj tri četrtine jih je ocenilo, da je dostop do hitre brezžične internetne povezave najpomembnejša ugodnost na fakulteti, celo pomembnejša od hrane. Navadili so se na gladko premikanje med fizičnim in digitalnim prostorom in enako izkušnjo pričakujejo tudi na delovnem mestu.

Spodbujajte inovacije s sodelovalnimi prostori, ki jih lahko uporabljajo kjerkoli in kadarkoli. Zgradbe z enim namenom bodo v načrtovanju kampusov izumrle, tako kot so izumrli dinozavri. Današnji gradbeni projekti pogosto spodbujajo med oddelčno interakcijo. Skupinsko delo ni več le del poslovnih šol in interdisciplinarnih programov, a postaja priljubljeno tudi drugje. Danes študente pripravljajo na skupno razvijanje idej ne glede na to, ali so v najsodobnejši inovacijski zgradbi opremljeni z inkubatorjem ali v socialnem središču, kot je jedilnica, ki je je danes najverjetneje opremljena tako s krožniki kot tudi z računalniškimi vtičnicami.

Prevzemite ta slogan: zdravstvene ugodnosti niso privilegij, ampak pravica. V nasprotju s tradicionalnimi delovnimi okolji je večina fakultet oblikovanih tako, da študentom nudijo 24 urno podporo. In zadnje čase so še razširil svojo ponudbo s fitnesom, pozornostmi in prehransko ponudbo. Vse od zagotavljanja manjših telovadnih področij po celem kampusu, da bi študentje lažje ostali fit, do dodatkov, kot so meditacije sobe in tečaji priprave zdrave hrane. Želijo tudi nuditi podporo duševnemu zdravju študentov, tako da bi jim omogočili lažji dostop do svetovanja in varne prostore, kjer bi se lahko usedli in pogovorili, na primer ob ognjišču. Ko bo generacija Z končala šolanje in odšla v službo, bodo seboj prinesli vse te spomine dobrega zdravja in počutja – in če nobeno delovno okolje tega ne bo moglo zagotoviti, bodo mnogi odšli naprej, vse dokler ne najdejo takega, ki bo to lahko zagotovilo.

Pokažite, da vam je mar za obnovljivost in dostopnost. Veliko pripadnikov generacije Z ceni okolijske, finančne in socialne ugodnosti, ki jih vidijo v zelenih kampusih. Na primer vlaganje v ogljično nevtralen kampus lahko pripomore k zmanjšanju emisij, kot tudi prihrani denar. To je pomembna stvar za najstnike, ki so odrasli z vedno večjimi študentskimi dolgovi. In ko najbolj raznolika generacija prihaja na fakultete, lahko cenijo tudi pripomočke, ki omogočajo, da je šola dostopna, odprta in varna za vse, vse od dovozov za invalidske vozičke do aplikacij, ki omogočajo lahko navigacijo po velikem kampusu.

V preteklosti so študentje končali izobraževanje in se odpravili v delovna okolja, ki so jih pomagali oblikovati njihovi starši. Počasi, skozi leta in desetletja, pa so končno opozorili na svojo prisotnost.

Sedaj pa se spremembe delovnih okolij dogajajo veliko hitreje – in to z dobrim razlogom. Ko lahko vodje zagotovijo delovno okolje, ki spodbuja najboljše delo njihovih ekip, lahko izboljšajo učinkovitost in dobičkonosnost. S pogledom na današnje univerzitetne kampuse se lahko delovodje pripravijo na nov val svežih talentov in jim zagotovijo, kar si želijo: tehnološko, pretočno okolje. Torej, zakaj ne bi poskusili? Naslednja generacija vam bo hvaležna!

https://workdesign.com/2018/08/what-workplaces-will-attract-gen-z/

Pushpa Gowda