Ali lepe pisarne spodbujajo produktivnost delavcev?

Raziskave so pokazale, da lahko kvalitetno opremljeni delovni prostori, ki ponujajo prečudovit pogled, spodbudijo zaposlene, da postanejo bolj produktivni.

Pogled skozi okno v pisarni, ni nekaj, kar boste našli na razglednicah. Vendar pa raziskovalci pravijo , da je slikovitost našega vsakdanjega okolja neposredno povezana z našo blaginjo.

Tim z Ekonomske fakultete Univerze v Warwicku proučuje rezultate spletne igrice „Scenic-Or-Not“. Igra prikazuje 217.000 slik Velike Britanije in igralci jih morajo oceniti po kriteriju privlačnosti. Najviše ocene so dobile slike gora prekritih s snegom, reke obdane z zelenjem in marine – kot smo lahko predvidevali.

Raziskovalce je presenetila povezava med krajem, kje ljudje živijo in njihovo dobro počutje. Z raziskovanjem zdravstvenih podatkov iz popisa prebivalstva iz leta 2011 so raziskovalci prišli do zaključka, da so ljudje, ki živijo v bolj slikovitih območij srečnejši in bolj zdravi od tistih, ki živijo v manj barvitih mestih.

Razlogi zakaj je temu tako še niso točno določeni, ampak glavni preiskovalec Chanuki Seresinhe je prepričan, da ima opraviti s stanjem duha (na primer zelo priljubljena nedavna študija je pokazala, da izpostavljenost naravi zmanjšuje stres) in našimi vzorci obnašanja (slikovita obmčja nas spodbudijo, da gremo iz hiše in smo bolj aktivni).

Seresinhe trdi, da to velja tudi za delo. “Ljudje preživijo veliko časa na delovnem mestu in njihovo okolje na njih zagotovo vpliva. Torej, če lahko pokrajina prijetna za oči pomaga ljudem do boljšega počutja, obstaja velika verjetnost, da ima slikovitost njihovega poslovnega okolja podoben učinek.”

Kako povečati produktivnost osebja

Seveda estetika delovnega okolja in vpliv tega na zaposlene ni nič novega. Številne študije so pokazale, da vse od poslikave sten do naravne svetlobe povečuje produktivnost.

“Pogledi v daljavo, daleč stran od računalniškega zaslona in pisnih dokumentov, ki omogočajo očem prilagoditev in izostritev slike, zmanjšuje dolgoročno utrujenost, glavobole in druge učinke, ki jih sevanje povzroča na očeh. Lep razgled skozi okno prav tako vpliva na dobro počutje, deloma zato, ker omogoča psihološki odnos z drugimi skupinami ljudi, medtem ko smo na varnem mestu, “piše v poročilu World Green Building Council.

V zadnjih nekaj letih je veliko truda vloženega v prikazovanje, kako lahko rastline in cvetovi izboljšajo delovno atmosfero. “Biofilija” (veja raziskav, ne Björkov album) prikazuje kako tako imenovane zelene pisarne povzročajo fiziološke reakcije, kot so povečana aktivnost v možganih in nižje ravni hormonov stresa. Ena od najnovejših raziskav iz Univerze Harvard je pokazala, da so kognitivne sposobnosti zaposlenih v tako imenovanih zelenih pisarnah dvakrat večje od kognitivnih sposobnosti zaposlenih, ki delajo v običajnih okoljih.

Toda “zeleno” ne pomeni vedno in slikovito. Ko govorimo o zelenih površinah je problem kakovost in ne količina, pravi Seresinhe. “Območje je lahko zelene barve, vendar to ne pomeni, da gre za lepo zelenico,” je nadaljeval Seresinhe z navajanjem primerov, kot so zapuščeni rekreacijski park ali polja v sredini industrijske cone.

Očitna logika “slikovite” pisarne je, da bi se družbe morale premakniti v gorato območju Lake District ali na obalo škotskega jezera. Vendar pa bi prenos britanskih podjetij v najlepše kraje po vsem svetu ta kraje močno uničil in bi izgubile vrednost. Mestna in primestna območja so prav tako lahko tudi pisana (to je v nasprotju z drugim argumentom, da prebivalci na podeželju potrebujejo opravljati več dela od doma).

“Ne gre za konkurenco narave in mesta,” pravi Serensinhe. “Slikovit učinek obstaja tudi v mestih. Stavbe so lahko slikovite in na voljo je veliko stvari, ki jih lahko storite, da bi bilo urbano okolje še bolj slikovito. “

John Alker, vodja World Green Building Council v Združenem kraljestvu, podpira in spodbuja obnovo dela državnega premoženja v londonskem West Endu kot premoženje posebnega pomena, opisuje ga kot primer “zdravega” urbanega dizajna. Razvojni program v Združenem kraljestvu je povečal “slikovit” center mesta, ki ga krasijo zelene strehe polne divjih rož in čebulnic.

“Pogled ne rabi biti kot z nekakšnega podeželja. Lahko govorimo o strešnem vrt, zeleni strehi, dvorišču z rastlinami, itd. Z drugimi besedami, lahko oblikovalci ustvarjajo podobo narave v urbanih območjih, “je dejal Alker.

To je sporočilo, ki ga arhitekti in gospodarske družbe vedno bolj upoštevajo. Vzemimo za primer nov sedež podjetja Uber – trenutno v gradnji na 14 hektarjev velikem prostoru v četrti Mission Bay v San Franciscu. Sestavljen je iz dveh glavnih stavb in načrti vključujejo “nebeške verande”, ki se nahajajo na višji od dveh stavb in bodo z njimi zagotovili pogled na celotno mesto in zaliv. Tudi navadni pisarne so postavljene tako, da v njih vstopa čim več naravne svetlobe in je pretok zraka boljši, kar prispeva k skupni “slikoviti odprtosti notranjega prostora.”

Obstaja možnost ustvarjanja slikovitega pogleda tam, kjer prvotno ne obstaja, vendar je malo prevelik strošek za vsako podjetje. Poslovni parki so ena izmed najboljših možnosti za okrasitev velikih površine. Navedimo za primer park Chiswick v južnem Londonu. To 33 hektarjev veliko območje je prejelo nagrado na zadnjem Londonu v Bloom tekmovanju. Park vključuje osrednjo “zeleno vas”, kot tudi zbirko jezer in odprtih prostorov.

Za nekatere bo naravna “slikovitost” še vedno predstavljala problem. Predstavljajte si, da morate prenoviti elektrarno; ali izboljšati videza v rudniku. Toda ni vse izgubljeno. “Virtualna narava ima lahko povsem enak učinek,” pravi Sue Thomas, avtorica knjige “Technobiophilia”, ki preučuje porazdelitev metafor in podob na internetu, sestavljenih iz narave.

V okrožni bolnišnici v Dorsetu bolnikom, ki trpijo za levkemijo in so zato tudi v izolaciji, kažejo po internetu žive slike, ki kažejo lepa naravna prostranstva. Strategija temelji na pojavu, znanem kot “bližina narave,” in bilo je dokazano, da jim zmanjšuje samoto. To idejo sta v 80. letih 20. stoletja ugotovila Rachel in Stephen Kaplan, ki se ukvarjata s psihologijo okolja. Ideja temelji na dejstvu, da je celo namig naravnega sveta – vonj po travi nas spomni hoje ob reki – lahko prispeva k blaginji. Podjetja bi moralo upoštevati podobne taktike, pravi Thomas.

Izvor: The Guardian